|
|
Veliko sem v bolnišnici, dializa in čakanje nanjo mi vzame veliko časa, zanimivih ljudi v bolnici pa ni veliko.
Prijetno so me presenetili mlajši bolniki, ki prinesejo s seboj računalnike in tako izkoristijo čas za študij ali delo. Na moje veliko veselje jih je kar nekaj. Ne dovolijo, da bi jih » povozila« bolezen oziroma ne gledajo neprestano samo Tv. Poizkušajo si po svoje kreirati čas, ki je na razpolago. Kljub vsemu pa sem presenečen, da ne sodelujejo v forumu ledvičnih bolnikov. Mislim, da bi imeli veliko za povedati.
Tudi sam razmišljam, da bi začel nositi prenosni računalnik na dializo. Ker mi priključijo desno roko na dializni aparat bi lahko tipkal ali listal računalnik z levico, pa čeprav sem z levico zelo neroden. Če sem iskren, sem popolnoma neuspešen pri pisanju z levo roko.
Velikokrat bi mi koristil pogovor z zdravnikom ali z ostalim medicinskim osebjem. Pa ugotavljam, da zdravniki nimajo časa, saj pritečejo v sobo vprašajo če je res kaj nujnega in prav tako odhitijo. Še za recept jih komaj uloviš. Res pa je, da sem v večernem turnusu in takrat je zdravnikov malo, oz. je samo dežurni zdravnik.
Ne rečem, da se ne trudijo biti komunikativni in kolikor toliko ustrežljivi, toda delo z nami ni lahko in vsaka neprijetnost se takoj pokaže v medsebojnih odnosih.
lep pozdrav |
Logiran IP
|
